ZELENGAJ

Prejšnja noč, pri Tinekovem brodu je spala tri ure. Ob pol enih sta mi dve brhki mladenki dostavili dovoljenje za prestop meje, ob štirih mi je zapel brodarjev petelin in ni nehal, dokler nisem zlezel v jutro.
Do tromeje je šlo gladko, od Dekanovca pa po deblih. Domačin mi je svetoval, da presekam dolgi ovinek po stari strugi. Ozka, vendar hitra da je. In tistih nekaj podrtih dreves: "vi čete lako".

Pa sem se res zagnal v tisto strugo, slalom med debli, dokler se niso hkrati pokazala tri debla in mi zaprla pot. Eno sem preskočil, druga mi je zaprla. Bil sem na tem, da pokličem 112 po motorno žago, ali trmim tam čez noč, če bi vzdržal. Čoln se je bočno postavil, voda je ropotala na bok, ni šlo naprej, niti nazaj. Za vsak primer, če vam zdaj ne bi mogel povedati, sem posnel video.
Uspelo mi je majmunsko, pod debli izvleči čoln in vzvratno izveslati iz zanke. Potem sem sparkiral, pokadil dva hkrati in spil liter vode.
Moral bom napraviti sestanek z bogovi, da me pustijo namiru par dni, dokler se ne privadim.

Tabor imam v blatu do gležnja in roju komarjev, 35 km od Drave, selo Goričani.
Zdaj sem v Zelengaju, ne vem, če bom znal nazaj.

Jutri si oblečem rumeno majico.