Ker je leto 2015 tudi leto prekmurskega knjižnega jezika, bom dodal en blog po prekmursko.
Te pa san šol dva kilometra do brane, ka bi se skoz potegno, pa čim prvo domov, ka san že preci zmantrani bil. Znou san ka me skouz ne pistijo, probati pa je nej grej. Ton, pod betounon san se po skrvoma vlačo in čako na prijliko, da prijde štera ladđa. Pa je prišla, francuska. San njin pokazo ka bi rad, pa Francuzi so včasik bilij za tou. Tüdi kapitan me je polükno doj z ladđe in poklumal. Pa se je nej dalou, Romun je vse vküper opazüvo, pa je nej püjsto. Francuzom je bilo žal, ge pa san pa šturmal na drüjgo prijliko, kak bi čun spravo za brano, pa ton notri šol.
Ka ne bi dugo cincal, san se odloučo ka vržen pejnez, pa un naj povej. En lei nejsan mogo metati, ka je papernatni, pa san meto petdeset rantov, či de cifra ali kurouna. Vržen pa plüjnem, spadnula je kurouna.
Sledi san se ešče z Nemcami pogučavo, ka bi me prejk noči đali z Žvircov na ladđo, pa bi me tak v gojdno skouz spravili. Ali kurouna je povejdala svoje: iti dale po capaši.
Nabil san na veslo trij kunje, Žvirca je zdignula šinjek.
Zaj san tü, san ne ven ge. Te pa de že na lejvoj Moldavija, Ukrajina, pa nazaj Romunija.
Srečo san v rdeče oblečene lidij, vest Ivana Groznoga, vido san tisto, za koj se je splačalo stoupiti v te svejt - delto Donave.
Te pa san šol dva kilometra do brane, ka bi se skoz potegno, pa čim prvo domov, ka san že preci zmantrani bil. Znou san ka me skouz ne pistijo, probati pa je nej grej. Ton, pod betounon san se po skrvoma vlačo in čako na prijliko, da prijde štera ladđa. Pa je prišla, francuska. San njin pokazo ka bi rad, pa Francuzi so včasik bilij za tou. Tüdi kapitan me je polükno doj z ladđe in poklumal. Pa se je nej dalou, Romun je vse vküper opazüvo, pa je nej püjsto. Francuzom je bilo žal, ge pa san pa šturmal na drüjgo prijliko, kak bi čun spravo za brano, pa ton notri šol.
Ka ne bi dugo cincal, san se odloučo ka vržen pejnez, pa un naj povej. En lei nejsan mogo metati, ka je papernatni, pa san meto petdeset rantov, či de cifra ali kurouna. Vržen pa plüjnem, spadnula je kurouna.
Sledi san se ešče z Nemcami pogučavo, ka bi me prejk noči đali z Žvircov na ladđo, pa bi me tak v gojdno skouz spravili. Ali kurouna je povejdala svoje: iti dale po capaši.
Nabil san na veslo trij kunje, Žvirca je zdignula šinjek.
Zaj san tü, san ne ven ge. Te pa de že na lejvoj Moldavija, Ukrajina, pa nazaj Romunija.
Srečo san v rdeče oblečene lidij, vest Ivana Groznoga, vido san tisto, za koj se je splačalo stoupiti v te svejt - delto Donave.
Tako torej, zdaj pazi, da se v labirintih ne zgubiš.
OdgovoriIzbrišiPočivaj, da ti pred koncem ne zmanjka moči.
Srečno do cilja!
Sem se že zgubil, Branka in spet našel. :-))
IzbrišiKonji so, ne skrbi.
L.p.
:-)))...uf, to sem namatrala v razumevanju. To si zagotovo napisal zato, da lazje razumemo tezavnost tvoje odisejade :-)...Dusan, se malo in domaca postelja. Mislim, da te cel teden ne bo nihce dvignil iz nje ;)...Res odlicno si tole speljal!
OdgovoriIzbrišiTamara, še malo moram peljati. Ne najdem markacije, morda še cca 170 km.
IzbrišiSamo, da so konji še v rezervi. Če se ne izgubiš, bo manj kilometrov do cilja. Potem bo treba še malo energije za pot domov. Žal mi bo za Žvirco, če bo dobila drugega lastnika. Od take ljubice je težko slovo.
OdgovoriIzbrišiDrži se in ugodno klimo ti želim.
Branka, po poti domov se spočijem. :-)))
IzbrišiHvala za lepe želje, do zdaj držijo.
zdaj lahko počivaš tudi tako, za desert ...
OdgovoriIzbrišiker ti res več veliko ne manjka.
všeč, zelo všeč mi je ta zapisani jezik.
Hvala, Mah.
IzbrišiTudi jaz sem uživala ob branju tega zapisa,čeprav veliko besed ne razumem.
OdgovoriIzbrišiKača na slikci zgleda napadalna.
Lep pozdrav.
Joži, zgleda tako, pa ni bila. :-)))
Izbriši