DUNAVSKI PLIĆAK

Če je danes sobota dopoldne, potem sem v vikend naselju, nekje za Smederovim, na levi strani Donave. Včeraj je bilo krvavo, 50 km smo delali iz Beograda. Dopoldne je še šlo, popoldne pa dež, veter in valovi. Moj tovornjak se je obnašal kot buldožer na reki, motor (moje roke) je škripal.

Pa sem vseeno prišel z njimi. Njihovi čolni so hitrejši, če pa so kanuji, sta po dva veslača. Zvečer smo se utaborili za zidom trdnjave in tam je bil sprejem. Vsegaboga je bilo povedanega in Nemci so dobili debele oči. Češ, da bo od zdaj naprej na levi Romunija pod dobrogledom kamer in, če te dobijo na romunski strani te notri zaprejo za kak dan.
Vsi so notri šotore postavili, le jaz, trije Mađari in en Nemec, smo postavili zunaj obzidja. Po večerji sem odšel v mesto na internet. Pridem nazaj, obzidje zaprto, razen mojega, nobenega šotora več.
Potem sem zalegnil in zjutraj mi Nemec pravi, da je bila tam policija in so se vsi z šotori morali preseliti za obzidje. Baje, da so po vojni sem preselili veliko ciganov in, da je zunaj opasno.  Zjutraj sem pozdravil enega policaja, pa me je grdo gledal. Zaradi mojega šotora je moral biti celo noč na straži.  :-)))

Tu, na Dunavskem plićku sem se ustavil, dobil kavico, rakijo in internet. Kraj naselja moram poiskati Miodraga poslanca srbske skupščine, kjer sem bivakiral pred štirimi leti. Takrat si je gradil, zdaj je že končano. Med tem sem izvedel, da mu je umrl oče in vprašanje, če bo tu.

Malo počitka mi prija, potem bom šel naše lovit. Današnja tura je še dolga (59 km), ostale bodo krajše.