Sinoči, okrog polnoči sem potegnil s čolnom ven iz pristanišča, da bi se v miru nekje naspal.
Pa je roka sama vlekla veslo in čoln je drsel po reki, gladki kot steklo. Zrak in na splošno vzdušje za bogove. Držal sem se sto, dvesto metrov stran od brega. Na naši strani so se slišali v živo narodnjaki iz fešte v daljavi, pozneje pa so samo še žabe regetale, na levi, v Romuniji pa so lajali psi.
Mir, le tu in tam je prišla kakšna ladja in še tista v tišini.
Razmišljal sem, da bi se midva enkrat tak odpravila po Muri, skupaj s svetlim Mesecem. Ti bi sedela naprej, jaz bi zadaj občudoval tvoj stil. Potem bi zalegnila na Otoku ljubezni in, ko bi prvi zaposleni prišli v službo, bi se zdrznila: "aaa, ste že prišli?". Potem bi vlekla do Tinekovoga broda in tak napravila, kot prlečki ženski, ki sta čez reko prišli z motikama, kot bi na njivi okopavali. Potem sta si naročili liter vina in ga počasi pili na gugalnici. Ukradli sta si užitek v življenju in tudi njiva je bila zadovoljna.
Potem sem 7 km pred mestom zalegnil v čolnu. Bom tisto pot z lahkoto, ko se naspim. Pa ni bilo tako. Reka se je spet povalovila in tri ure so mi vzeli tisti manjkajoči kilometri.
Sporočilo Cirilu, pajdašu
Da prijden ge nazaj, te si müva privuoščiva čago: eno pr Kalmani, drüjgo pr Köjari, trečo pr brodi. Tij zriktaj te čas prostovoljke, štere du nama kupico držale. Meni takšo, ka nede preveč brbrava pa haklavna.
Tolmačenje vam
Ciril mi je velik prijatelj, kapo dol. Pomagal mi je pri organizaciji in logistiki. Brez tega bi mi bilo na poti težje. Zato sem mu hvaležen.
So še drugi, njih poiščemo pozneje.
Nekaj kilometrov, na levem bregu za Novim Sadom. Imel sem priliko biti na najlepšem otoku (po ocenah strokovnjakov) na Donavi, kod Pere Ajkule.
Pa je roka sama vlekla veslo in čoln je drsel po reki, gladki kot steklo. Zrak in na splošno vzdušje za bogove. Držal sem se sto, dvesto metrov stran od brega. Na naši strani so se slišali v živo narodnjaki iz fešte v daljavi, pozneje pa so samo še žabe regetale, na levi, v Romuniji pa so lajali psi.
Mir, le tu in tam je prišla kakšna ladja in še tista v tišini.
Razmišljal sem, da bi se midva enkrat tak odpravila po Muri, skupaj s svetlim Mesecem. Ti bi sedela naprej, jaz bi zadaj občudoval tvoj stil. Potem bi zalegnila na Otoku ljubezni in, ko bi prvi zaposleni prišli v službo, bi se zdrznila: "aaa, ste že prišli?". Potem bi vlekla do Tinekovoga broda in tak napravila, kot prlečki ženski, ki sta čez reko prišli z motikama, kot bi na njivi okopavali. Potem sta si naročili liter vina in ga počasi pili na gugalnici. Ukradli sta si užitek v življenju in tudi njiva je bila zadovoljna.
Potem sem 7 km pred mestom zalegnil v čolnu. Bom tisto pot z lahkoto, ko se naspim. Pa ni bilo tako. Reka se je spet povalovila in tri ure so mi vzeli tisti manjkajoči kilometri.
Sporočilo Cirilu, pajdašu
Da prijden ge nazaj, te si müva privuoščiva čago: eno pr Kalmani, drüjgo pr Köjari, trečo pr brodi. Tij zriktaj te čas prostovoljke, štere du nama kupico držale. Meni takšo, ka nede preveč brbrava pa haklavna.
Tolmačenje vam
Ciril mi je velik prijatelj, kapo dol. Pomagal mi je pri organizaciji in logistiki. Brez tega bi mi bilo na poti težje. Zato sem mu hvaležen.
So še drugi, njih poiščemo pozneje.
Nekaj kilometrov, na levem bregu za Novim Sadom. Imel sem priliko biti na najlepšem otoku (po ocenah strokovnjakov) na Donavi, kod Pere Ajkule.
Pozdravljen Dušan!
OdgovoriIzbrišiVidim da lepo napreduješ, me veseli, samo počasi in "gvüšno".
LP
Ninja, gvüšno že, počasi pa bi se zabušavalo. :-)
IzbrišiL.p.
Boljše počasi in v pravo smer
OdgovoriIzbrišikot pa levo in desno, potem pa je za vse kriv veter :-D
Imaš pa zelo dobrega prijatelja, kateri ti je vedno pomagal.
Res, pohvalno :-)
Samo ,da gre naprej,da te nazaj ne nese :-)))
OdgovoriIzbrišiPa veliko razmišljaš,ko si takle sam :-))) Tisto na Muri boš mimogrede uresničil. Če ti bo uspela pot,ki jo sedaj delaš, ti bo tudi na Muri :-)))
Še vedno držim pesti, da bo vse v redu.
Srečno in lep pozdrav (madonca, sedaj te pa že vsak dan pozdravljam :-))) )
Joži, veliko, da ne zaspim. :-)))
IzbrišiS pozdravi ni nič narobe, tvoje pesti pa dobro držijo. :-)
L.p.
To nede glih najbole držalo. Tisto na Muri je za Dušana dosta bole težko, kak pa ta pot, kje je zdaj. Tam je potrebno dosti več truda, kot pa sedaj...
IzbrišiPozdrav, Dare
Dare, tij si trufo. Pri takšnon posli lejko človeka tüdi pobere. ;-)
Izbrišil.p.
Ja, istina Ninja, vsak ima prijatelje takšne, kot si jih zasluži. :-)))
OdgovoriIzbrišiDušan, 1044 km te še čaka. Meter po meter pa bo šlo.
OdgovoriIzbrišiDrži se...mislim za veslo, da še tega ne vtopiš.
Srečno v nadaljevanju!
Katja, ja, še toliko km me čaka. V Bolgariji bodo hitro hlapeli.
OdgovoriIzbrišiVesla se držim, imam pa še rezervnega. :-)
L.p.
Romunija, grdi spomini so ostali iz pred štirih let ob enem pa dobra izkušnja. Tokrat pazi na svoje stvari!
OdgovoriIzbrišiNaj se vetrovi pomirijo, da bo mirno polzel po gladini tvoj kanu. Še vedno nima imena :-).
Pazi nase in na svoje stvari. Srečno in mirno.
Branka, ti boš botrca, ti mu daj ime. :-)
IzbrišiTu se vetrovi že malo umirjajo. Tista trasa od Smedereva, do Golubaca, pravijo, je vedno divja.
Romuni imajo tam najmanj 30 vetrnih elektrarn, če ne več.
L.p., botrca ;-)
Lepo napisano, hvala!
OdgovoriIzbrišiPrijatelju pa: vsako dobro dejanje se povrne z dobrim. :-)
Je tak, Maja.
IzbrišiDušan opravi "stari posel" do konca, da te bo cilj, ki si si ga zadal spet pomladil, da boš kakor odsekana vrbova veja, ki jo büjraš posadi v prst in vlažnost Murinega brega, spet "oživel, ozelenel in tako utrdil svoj breg"...ker tako se obnavlja omajano ravnovesje in dobrotno sožitje z reko....pa srečno pout do konca in domou!
OdgovoriIzbrišiJa, z veseljem sprejemam tak dobrohotno željo.
IzbrišiHvala in lep pozdrav vsem Dokležovskim čolnarjem in posebej tebi, ki si tak lepo napisal-a. :-)