Ruse

Ob 21.30, po lokalnem času sem priškrabal. Veter in dež, tako se pravi tudi bo bolgarsko, sta mi delala družbo. Prejšnjo noč sem prespal pri ribičih in v peči smo si kurili. Danes so me eni ribiči sušili s kalorifenom. O Bolgarih bi moral več povedati, premalo jih poznamo. Temno je tu na terasi enega lokala in očala sem izgubil.

Lastovka mi je priletela na Žvirco. Bila je čisto krotka in sem že mislil, da je z njo kaj narobe, pa so tudi druge priletele. Vse polno jih je bilo nad reko. Ni bila breguljka, gnezda imajo pri ribičih ali pod drevesi.

PONOČI
Deževalo je in v Žvirci se ni dalo spati. Sedel sem na terasi  Gostilnice in pil kamenico, zagorke niso imeli. Ob pol enih so zaprli in mi je natakarica odnesla še pepelnik. Ostal sem sam. Okrog štirih me je že pošteno zeblo v noge, zato sem se sprehodil malo po mestu in skozi na stežaj odprti vhod me je zaneslo direkt v nočni lokal.
Pet kurb in mogočna šefica za šankom, v kotu sta sedela ona in on. Vsedem, če sem že tu in naročim kavico.
- Samo kavico, nič zraven?
   Prikimam.
Šefica je namignila in eno od trupel je zlezlo na štango. Kakšno rit je imela, bognampomagaj, ... in kak je to stvorenje z njo migalo. Moja bi jim lahko bila trener v bordelih, pa še špago bi znala napraviti.
Ker sem zijal nekam na strop, je truplo zlezlo z droga in mi prisedlo. V večjo nevoljo me ni mogla spraviti. V žepu sem imel 14 levov, pa še za cigarete bi mi moglo ostati.
Nekaj sva se pogovarjala in, ko je truplo spoznalo, da nisem baš vsekan na kurbarijo, je odšla k svojim. Neki Englez, da bi naj bil, jim je rekla.
Na srečo se je vse dobro končalo: noč sem si skrajšal za dve uri in za štiri leve so me oplačkali za kavico - škatlo cigaret.

Za danes obljubljajo malo sonca. Da bi le posijalo, potem sem rešen takih nadlog.