Skozi kanjon

Ko sem še bil v Donjem Milanovcu, so naši iz TIDa bili še v Kladovu. Bil sem zmatran, a vseeno sem delal peklenski načrt, da bi jih dobil po poldnevu in preko noči, ko so oni počivali.
Skozi zavil je še nekak šlo, potem pa je veter spet svoje napravil. Ni se dalo veslati, kre brega sem se šunjal, meter po meter. Edino, kar je bilo dobrega, da sem se do dobra napasel krpüjšnic in loških marul.
Da bi naj tam, v enem selu zalegnil, so mi svetovali ribiči, ki so čakali na some. Pa sem tisto selo prevozil in se znašel kar pred vhodom v kanjon. Celotna širjava vode se je stisnila med skale v širino samo 80. metrov in globino 120.h metrov. Tema se je delala ta četrtkov večer, jaz pa sem gnal dalje.
Še pred 4. leti sem cvikal pred tem kanjonom in zgodili so se mi eni Srbi, z motornim čolnom, ki so me potegnili skoz. Večje sreče takrat nisem mogel imeti.
Zdaj pa sem sam tu med temi stenami in ogromno vode. Nekaj časa sem še poganjal, potem pa sem gledal in videl le še za kurjo slepoto. Rešitev je bila samo ena, privezati čoln na steno in počakati jutra. Tak sem v čolnu zaspal.

Še preden je sonce ogrelo kačjo zalego, sem šel dalje, do Trajanove table in naprej do Tekije.
To sem prevozil in si potem na kamenju privoščil kosilo: makarone, paradižnik in klobasico sem si skuhal. Kakšne pol ure se kopal in hajd dalje do elektrarne Đerdap 1. Naša zapornica ni delala, pa so me napotili na romunsko. Naj povem, da mi je veter vztrajno svetoval, da bi se vrnil, proti toku domov.
Na romunski strani me je sprejel Romun, ki za druge jezike še ni slišal. Kregal me je in očetovsko svetoval, kje in kako naj čakam, da pride konvoj in potem me z njim spravijo čez.
Po treh urah je prišel res tisti konvoj ladij in potem smo se uro in pol spuščali iz enega na drugi nivo reke. Jaz sem se potem izstrelil dalje v noč, oni pa so ostali.

Zgleda, da sem sparkiral na romunski strani otoka, ker so me Romuni gnjavili z reflektorji skoraj celo noč. Zdaj sem v Kladovu, ura je devet. Pogajam se s TIDom, kako bi jih dobil, kako bi mi priznali regato čez Srbijo.

Med tem je moj čoln bil krščen v Žvirco, botrca Branka mu je dala ime.  :-)

Kakšne slike pridejo, ko bo čas.  Viiidaaaa, na zdravje !  :-)))